Hormonsko ravnotežje
Hormonski sistem je kot orkester. Sestavljajo ga različne skupine – godala, trobila in tolkala. Vsaka skupina mora začeti igrati ob natančno pravem trenutku, da se zvoki zlijejo v popolno simfonijo. Tako kot pri simfoniji je tudi pri uravnoteženi presnovi hormonov čas ključnega pomena.
Znanje o uravnavanju spolnih hormonov in sodobni načini za nadzorovanje rojstev so omogočili, da lahko danes ženske uživajo v spolnosti brez strahu pred neželeno nosečnostjo.
Kaj so hormoni?
Beseda hormon izvira iz grškega "hormao" (poganjati, poslati). Hormoni so snovi, ki jih izločajo žleze ali tkiva v telesu. Te žleze oz. tkiva izločajo hormone v krvni obtok. Naloga hormonov je prenašanje sporočil med celicami in organi, zato jih včasih imenujejo tudi "sli".
Tiste hormone, ki uravnavajo reprodukcijo in nadzorujejo dozorevanje in razvoj moških in ženskih spolnih znakov, imenujemo spolni hormoni. Nastajajo predvsem v spolnih žlezah (gonadah) – jajčnikih pri ženskah, modih pri moških – in jih do njihovih ciljnih organov prenese kri.
Spolni hormoni
Estrogeni
Najpomembnejši estrogeni so estradiol, estron in estriol.
Estrogeni imajo pomembno vlogo že v puberteti, ko so odgovorni za dozorevanje in razvoj sekundarnih spolnih znakov (razvoj ženskih prsi, značilno razporeditev maščevja z njegovim izrazitejšim odlaganjem v predelu bokov in stegen, razporeditev telesne poraščenosti). Zvečano nastajanje estrogenov v puberteti povzroči postopno zaprtje rastnih ploščic (epifiznih ploščic) dolgih kosti in s tem konec rasti.
Pri spolno zrelih ženskah so najpomembnejši cilj estrogenov notranji spolni organi. Estrogeni skupaj s progesteronom uravnavajo reproduktivne funkcije.
Poleg tega pa estrogeni pomembno vplivajo tudi na organe zunaj reproduktivnega sistema.
Progesteron
Progesteron je glavni progestacijski hormon, ki nastaja v telesu. Izloča ga rumeno telesce v jajčnikih, med nosečnostjo pa posteljica. Majhne količine ga nastajajo v nadledvičnih žlezah in pri moških v modih. Progesteron skupaj z estrogeni uravnava menstruacijski ciklus in ima pomembno vlogo pri vzdrževanju nosečnosti.
Poleg nadzora nad reprodukcijo ima še druge učinke. Tako npr. vpliva na telesno temperaturo. Ta učinek izkorišča temperaturna metoda kontracepcije.
V nekaterih pogledih deluje progesteron ravno nasprotno kot estrogeni. Estrogeni npr. spodbujajo rast maternične sluznice, progesteron pa nato izniči učinek estrogenov ter povzroči njeno diferenciacijo in končno odluščenje.
Androgeni
Androgeni so moški spolni hormoni. Najpomembnejši androgen je testosteron.
Pri moških androgeni nadzorujejo nastajanje semenčic, spolno slo in potenco. Med puberteto so androgeni odgovorni zlasti za normalen razvoj in dozorevanje ter pojav sekundarnih spolnih znakov (npr. rast brade, znižanje glasu). Odgovorni so tudi za razvoj mišic in ohranitev zdravja okostja. Androgeni poleg tega vplivajo na razpoloženje in zmogljivost.
Glavna naloga moških spolnih hormonov, ki nastajajo v ženskem telesu, je, da so kemične vmesne stopnje pri nastajanju estrogenov.
Zvečano nastajanje androgenov v ženskem telesu lahko povzroči motnje, npr. akne ali prekomerno poraščenost (hirzutizem).
Hormonski ciklus
Estrogeni in progestacijski hormoni (progesteron, progestin) so znani kot ženski spolni hormoni, androgeni pa kot moški spolni hormoni. Če smo natančni, ta običajna delitev ni pravilna, ker v ženskem telesu nastajajo tudi moški spolni hormoni in v moškem ženski. Vendar je takšno razlikovanje kljub vsemu uporabno in pomembno, ker se učinki posameznih spolnih hormonov in nastale količine teh hormonov med moškimi in ženskami občutno razlikujejo.
Nadzor spolnih hormonov
Ženski spolni hormoni nastajajo predvsem v jajčnikih – med nosečnostjo pa tudi v posteljici. Do njihovih ciljnih organov jih prenese kri. Toda hormon lahko svoje sporočilo prenese le, če se ciljna celica in hormon med seboj "prepoznata". To prepoznavo omogoča t. i. načelo ključa in ključavnice. Hormon (ključ) se veže na vezavno mesto ali receptor (ključavnico) na površini ciljne celice in tako lahko spodbudi ali zavre presnovne procese v celici.
A kakšni so mehanizmi, ki zagotavljajo, da telo vedno izdela natančno pravo količino hormonov, potrebnih ob določenem času?
Vrhovni nadzornik tega dogajanja je hipotalamus (del velikih možganov).
Ta pošlje določen sproščevalni hormon (gonadoliberin ali GnRH) v hipofizo (drug del možganov). To je za hipofizo signal, naj sprosti dva hormona: folikle stimulirajoči hormon (FSH) in luteinizirajoči hormon (LH). Ta spadata med t. i. gonadotropine, hormone, ki nadzirajo delovanje spolnih žlez – gonad.
Kri prenese gonadotropine do jajčnikov, kjer spodbudijo nastajanje spolnih hormonov. Spolni hormoni se sprostijo v kri, ki jih odnese tako do njihovih ciljnih organov kot do sistema hipotalamus-hipofiza. Raven spolnih hormonov v krvi določa, ali se bo delovanje sistema hipotalamus-hipofiza zvečalo ali zmanjšalo.
Velika koncentracija estrogena in progestina v krvi zavre sproščanje gonadotropinov, majhna koncentracija spolnih hormonov pa spodbudi hipofizo, da zveča izločanje svojih hormonov.
Ta mehanizem "povratne zveze" je temeljnega pomena za razumevanje delovanja kontracepcijske tabletke in drugih hormonskih pripravkov za kontracepcijo.
Vloga spolnih hormonov
Kot smo že omenili, potujeta folikle stimulirajoči hormon (FSH) in luteinizirajoči hormon (LH) do jajčnikov po krvi. V prvi polovici ciklusa posebno folikulotropin povzroča dozorevanje foliklov. Med dozorevanjem folikli izločajo estrogen.
Nastajanje estrogena se do sredine ciklusa nenehno povečuje. Estrogen po krvi potuje do spolnih organov in tudi do hipotalamusa in hipofize. Zaradi večanja koncentracije estrogena izločanje FSH iz hipofize vse bolj usiha, medtem ko izločanje LH narašča. Trajno velika koncentracija estrogena v krvi sredi ciklusa povzroči, da hipofiza sprošča veliko hormona LH. Silno sproščanje LH (luteotropinski val) približno 14. dan ciklusa sproži ovulacijo.
Pod vplivom LH zdaj rumeno telesce v jajčniku izloča progesteron – prevladujoči spolni hormon v drugi polovici ciklusa. Progesteron po krvi potuje do spolnih organov ter do hipotalamusa in hipofize. Zavre izločanje hormonov iz hipofize in zagotovi, da v jajčnikih ne dozorevajo dodatni folikli. Če oploditve ni bilo, rumeno telesce propade in izločanje progesterona se konča.
Majhna koncentracija progesterona in estrogena v krvi sta za hipofizo znak, naj začne znova izdelovati FSH in LH. Začne se nov ciklus.
Menstruacijski ciklus
Razumevanje menstruacijskega ciklusa je lahko zelo dragoceno tako za pravilno uporabo kontracepcijskih načinov kot v primeru, ko ženska želi zanositi. Žal je poznavanje menstruacijskega ciklusa pogosto nepopolno ali celo nepravilno.
Vzorec mesečne krvavitve, izrazitost in trajanje krvavitve daje podatke o tem, ali je delovanje spolnih organov ženske takšno, kot je treba, ali je moteno.
Spremembe v reproduktivnem sistemu
Menstruacijski ciklus je čas od prvega dne menstruacije do zadnjega dne pred naslednjo menstruacijo (povprečno traja 28 dni).
Mesec za mesecem začne v jajčnikih dozorevati več foliklov. Vsak folikel je sestavljen iz jajčeca, obdanega s skupino hormonsko dejavnih celic. Te celice tvorijo estrogene, ki so potrebni za nadaljnjo rast folikla.
Estrogeni povzročijo tudi pripravo maternične sluznice (endometrija) na ugnezdenje oplojenega jajčeca: endometrij se zadebeli do 8 mm. Le en folikel se povsem razvije in končno vsebuje dozorelo jajčece. Približno na 14. dan ciklusa je ovulacija: folikel poči in sprosti zrelo jajčece, ki ga sprejme jajcevod. Jajcevod je tudi mesto, kjer se zgodi oploditev – združitev jajčeca s semenčico. Semenčice lahko dosežejo jajcevoda le v času okrog ovulacije. Tedaj namreč postane gosta sluz, ki ponavadi zapira maternični vrat, zaradi vpliva estrogenov redkejša in bolj prepustna.
Preostale celice počenega folikla se spremenijo v rumeno telesce (corpus luteum). Izločati se začne hormon progesteron. Progesteron zveča dotok krvi in hranil v maternično sluznico, ki je tako pripravljena za sprejem oplojenega jajčeca. Če je bilo jajčece oplojeno, se to zdaj lahko ugnezdi v maternični sluznici (endometriju).
Progesteron je potreben tudi za vzdrževanje nosečnosti. Zagotavlja, da jajčeca v jajčnikih ne dozorevajo več, in zavre mišično dejavnost maternične stene.
Če jajčece ni oplojeno, propade in rumeno telesce se razgradi. Upadanje ravni progesterona povzroči tudi razgradnjo in odluščenje maternične sluznice. Začne se menstruacijska krvavitev in z njo naslednji ciklus.