Naravno načrtovanje družine

Za ugotavljanje plodnih in neplodnih dni je bilo razvitih več načinov samoopazovanja:

• koledarska ali ritmična metoda
• temperaturna metoda
• metoda opazovanja maternične sluzi (Billingsova metoda)
• simptotermalna metoda
• “kontracepcijski računalniki”

To je razmeroma zapleten način izračunavanja plodnih dni menstruacijskega ciklusa.

Ženska, ki želi uporabljati to metodo, mora pol leta zapisovati svoje menstruacije v menstruacijski dnevnik. Metoda ni zanesljiva. Na ritmičnost ženskega ciklusa lahko vplivajo številni dejavniki, ki lahko povzročijo nepredvidljive premike plodnega obdobja; med takšnimi dejavniki so npr. stres, potovanje, sprememba klime in telesne obremenitve, ki jih ženska ni vajena.

Ta metoda za določitev časa ovulacije upošteva vsakodnevno merjenje bazalne telesne temperature. Bazalna telesna temperatura je temperatura, ki jo ženska izmeri zjutraj, takoj ko se zbudi in še preden vstane; meri se jo lahko v ustih, danki ali nožnici.

V prvi polovici ciklusa je telesna temperatura ponavadi pod 37 °C. Približno dan  po ovulaciji se temperatura zviša za približno 0,2 do 0,4 °C in ostane zvišana vsaj štiri dni oziroma celo drugo polovico ciklusa. Na izhodiščno raven pod 37 °C se zniža šele, ko se pojavi menstruacija.

To zvišanje temperature je posledica delovanja rumenega telesca, ki po ovulaciji izloča progesteron (lutealni hormon). Progesteron vpliva na temperaturno središče v možganih.

S skrbnim zapisovanjem bazalne telesne temperature lahko ugotoviš zvišanje temperature in s tem svoje plodne in neplodne dneve.

Temperaturna metoda je tudi v najboljšem primeru le zmerno zanesljiva (80%). Meritve lahko zmoti že blag prehlad. Poleg tega te metode ne smejo uporabljati ženske, ki delajo v izmenah ali ponoči. Nekaj pa je tudi žensk, pri katerih izrazitega progesteronsko izzvanega zvišanja temperature, kljub ovulaciji, sploh ni.

Metoda opazovanja maternične sluzi (natančneje: sluzi materničnega vratu, imenovana tudi Billingsova metoda) izkorišča pojav, da se sluzni čep v materničnem vratu med menstruacijskim ciklusom spreminja. Tri do štiri dni pred ovulacijo postane sluz redka, spolzka in vlažna, s čimer olajša vstop semenčic v maternico. Tedaj se lahko sluz raztegne v dolgo nit. Govorimo o vlečljivosti. V takšnih dneh je ženska plodna. Metoda maternične sluzi sama je zelo nezanesljiva.

Simptotermalna metoda povezuje metodo maternične sluzi (Billingsovo metodo) in temperaturno metodo: ko postane sluz materničnega vratu spet gosta in lepljiva, bazalna telesna temperatura pa se zviša, je spočetje malo verjetno. Simptotermalna metoda je naučinkovitejša oblika naravne kontracepcije.

To so miniračunalniki, zasnovani tako, da naj bi bila prepoznava plodnih dni nekoliko bolj zanesljiva in praktična. Vse te naprave temeljijo na podobnem načelu: elektronsko shranjujejo podatke o posameznih menstruacijskih ciklusih (samo koledarske podatke ali tudi bazalno telesno temperaturo).
Nekateri računalniki vključujejo tudi hormonske meritve, opravljene z urinskim testnim lističem. Približno ob izračunanem času ovulacije računalnik meri raven hormona luteotropina (v nekaterih primerih tudi estrogena), ki se v plodnih dneh izloča v veliki koncentraciji.
Tako kot vse oblike naravne kontracepcije tudi računalniki niso primerni za ženske z nestabilnimi ciklusi (kmalu po začetku menstruacij ali pred menopavzo). Drugi dejavniki, ki lahko povzročijo nepredvidljive premike plodnega obdobja, so izmensko delo, stres, potovanje in obremenitve, ki jih ženska ni vajena.